Prem

Prem je gručasta vas v osrčju Brkinov na nadmorski višini 486 m. Zaradi lege in klime v okolici vasi uspeva sadje, predvsem jabolka in slive. Iz slednjih domačini izdelujejo avtohtono brkinsko slivovko, ki je znana tudi izven slovenskih meja. Prem stoji kakor v gnezdu nad reko Reko. Ime vasi je dokaj staro, verjetno še iz rimskega obdobja, saj je tu že 79. leta pr. n. št. stala rimska utrdba, imenovana Castra Prima in po njej naj bi poimenovali naselje.

Pogled na cerkev sv. Helene in grad z bližnjega griča.

• Vas je za obiskovalca zanimiva tako po geografski kot po kulturni plati. Z vrha griča, kjer stoji premski grad, je čudovit pogled na bližnjo in daljno okolico, saj lahko v jasnem vremenu od tu vidimo hribe Snežnik, Nanos, Kozlek, Šilen tabor, Vremščico in grad Turn na nasprotnem griču, ki v polkrogu bdijo nad okolico. Najlepši je pogled na okolico v jeseni, ko se ti oči lahko spočijejo na čudovitih barvah gozdov, ki obkrožajo vas.



Pogled na Vremščico z grada.

Pogled na Turn in Snežnik.

Vas je pod spomeniškim varstvom in vsak poseg v okolje dovoli ali pa ne Spomeniški zavod iz Nove Gorice.

• Vasica šteje okrog 80 hiš, vendar jih je kar nekaj nenaseljenih. Številne med njimi so le še priče časa, ki se je za vedno umaknil v knjigo spominov.

• Hiše so grajene v tipični primorski arhitekturi in so tesno druga ob drugi. Gledano iz zraka tvorijo nekakšen križ, ki je na svojem daljšem delu omejen z ene strani s cerkvijo sv. Helene, z druge pa z gradom, krajši del pa nas na eni stran pelje v Presko, kjer lahko vidimo obnovljeno vaško korito, tu so včasih napajali živino, na  drugi pa v Rep, kjer lahko vidimo tipično staro premsko hišo.


Cerkev svete Helene

• Največ prebivalcev se vozi na delo v deset kilometrov oddaljeno Ilirsko Bistrico in v njeno okolico, nekaj pa v Sežano, Postojno, Kozino in Ljubljano. Osnovnošolci se vozijo v Ilirsko Bistrico, srednješolci imajo tu prav tako eno izmed možnosti (gimnazija), sicer pa se vozijo tudi v Sežano, Postojno, Ljubljano in Novo Gorico.
  

• V zadnjih letih je postal Prem, tako kot še veliko primorskih vasi, zanimiv za tujce, saj sta si tu uredili svoj drugi dom angleška in škotska družina, pa tudi nekaj Ljubljančanov.

Poleg pesnika in esejista Bogomila Faturja (1914-1990), narodnega buditelja in čitalničarja Karla Lavriča (1818-1876) se je v vasi rodil tudi predstavnik slovenske moderne, pesnik Dragotin Kette (1876-1899). Čeprav je tu živel le tri leta, smo Premci nanj zelo ponosni in najstarejši prebivalci znajo povedati še marsikaj zanimivega o njegovi družini. V nekdanji ljudski šoli je urejena pesnikova spominska soba , poleg te pa je na ogled tudi črna kuhinja.

Zagotovo je Kette z energijo kulturnega spomina zaslužen za to, da je kulturni utrip vasi živ in živahen. Vas je tudi zaradi tega kulturno središče občine.

• Grad naj bi nastal leta 79. pred našim štetjem. Na tem mestu ali v bližini je stala rimska utrdba CASTRA PRIMA za boje proti Japodom, ki so bili potomci mešanih družin Ilirov in Keltov.

• 1213. naj bi po pisnih virih na gradu gospodoval premski vitez, ministerial devinskih gospodov,  Udo de Prem. 

• Leta 1399 devinski lastniki po moški liniji izumrejo in grad preide v roke Walseejev.

• 1473 leta kupijo grad Habsburžani in ga dajejo v fevd različnim rodbinam. Od leta 1521 so lastniki gradu grofje Raunachi.

Bakrorez premskega gradu kot ga je videl Valvasor (Slava vojvodine Kranjske 1679)

 

• 1717. je bil grad deležen različnih dozidav, med drugim je bila v tem času zgrajena viteška dvorana.

•  Do leta 1840 je bil na gradu sedež okrajne uprave in sodišča, ki so ga nato preselili v Ilirsko Bistrico. 



Vhod na grajski vrt

• 1906. kupi grad Karl Lenassi.

• Zadnji lastnik gradu je bil Bruno Zuccolino - tržaški zdravnik.

Sedaj je v gradu urejena poročna dvorana, kjer se lahko pari civilno poročijo.